5. simpozij o raziskavah bentoških nevretenčarjev bo od 28. 6. 2026 do 3. 7. 2026 v Druskininkai v Litvi.
Množični pogini sladkovodnih školjk v Evropi
V članku objavljenem v Conservation Biology, ki smo ga pripravili v okviru EU COST akcije CONFREMUS, smo naslovili izziv opaženih množičnih poginov sladkovodnih školjk po Evropi.
Množični pogini sladkovodnih školjk desetkajo populacije in ogrožajo ključne funkcije ekosistemov po vsem svetu. Sladkovodne školjke imajo pomembne zmogljivosti ekosistemskega inženiringa in vključuje tako zelo ogrožene kot zelo invazivne vrste. Ugotavljamo, da potrebujemo takojšnje ukrepe za dodatno varstvo sladkovodnih školjk z razvojem in izvajanjem ustreznih ukrepov upravljanja voda kot tudi zakonodaje.
36. Mišičev vodarski dan – strokovno srečanje vodarjev
V okviru 36
. Mišičevega vodarskega dne sva skupaj z Majo Pavlin Urbanič (Inštitut URBANZERO in Visoka šola na Ptuju) pripravila prispevek z naslovom “Okoljska DNA (eDNA) je učinkovita metoda za monitoring rib in školjk v rekah in pretočnih akumulacijah.
Hidromorfološka tipizacija vodotokov v Sloveniji – 2. vmesno poročilo
Na Direkcijo Republike Slovenije za vode smo oddali 2. vmesno poročilo ARIS CRP projekta “Hidromorfološka tipizacija vodotokov v Sloveniji“. Razvoj pravil osnovne členitve rečnih odsekov in priprava sloja, ki smo ju pripravili na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Inštitutu za vode Republike Slovenije in Visoki šoli na Ptuju, sta ključni za pridobitev podatkov o vrednostih hidromorfoloških indikatorjev, ki jih bomo uporabili pri opisu hidromorfoloških tipov vodotokov.
HIDROLOŠKE ZNANOSTI V PODPORO KREPITVE POPLAVNE ODPORNOSTI V SLOVENIJI – posvet v Državnem svetu
Leta 2025 organizacija Unesco praznuje dva pomembna dogodka: 50. letnico Medvladnega hidrološkega programa (https://www.unesco.org/en/ihp – IHP) in 60. letnico znanosti v Unescu (https://www.unesco.org/en). V počastitev obeh jubilejev slovenski Nacionalni odbor za Medvladni hidrološki program IHP Unesco (https://www.ncihp.si/), ki deluje pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za Unesco (https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/slovenska-nacionalna-komisija-za-unesco/ – SNKU), organizira posvetovanje o vlogi hidroloških znanosti za dvigovanje poplavne odpornosti v Sloveniji – gre tudi za odzivanje hidroloških raziskovalcev in strokovnjakov na poplave, ki so avgusta 2023 prizadele obsežne dele Slovenije.
Posvet bo v petek, 14. novembra 2025 ob 10. uri v dvorani Državnega sveta RS na Šubičevi 4 v Ljubljani. Na posvetu bom predstavil tudi svoj pogled z naslovom “Vodni ekosistemi in ekosistemske storitve v luči poplavne odpornosti”.
Posnetek posveta (221 minut) je na voljo na portalu RTV 365: povezava.
Hidroelektrarne in Natura 2000 vrste rib
Soobstoj hidroelektrarn in Natura 2000 vrst rib: zvezdogled in platnica v zajezeni reki Savi (Slovenija). Nov članek, ki smo ga s sodelavci objavili v reviji Sustainability.
Članek je rezultat dela na ARIS CRP projektu z naslovom Raziskava zvezdogleda in platnice na reki Savi in pritokih ter raziskava učinkovitosti ribjih stez/prehodov za vodne organizme na spodnji Savi (V1-2142).
Članek je objavljen v prostem dostopu: Coexistence of Hydropower Plants and Natura 2000 Fish Species: A Case Study of the Danube Longbarbel Gudgeon and Cactus Roach in the Impounded Sava River (Slovenia)
Jadransko morje – z razvojem obale spreminjamo njegove značilnosti
Na Inštitutu URBANZERO je bila za Evropsko okoljsko agencijo (EEA) izvedena raziskava o vplivu razvoja obalnega območja Jadranskega morja na njegove hidromorfološke značilnosti. Izsledke smo predstavili na MedGU konferenci v Carigradu (Turčija) in objavili v posebni izdaji knjige izdane pri založbi Springer.
Ekosistemske storitve školjk – globalni pregled
Školjke so pogosto pomemben del združb vodnih organizmov tudi v celinskih (sladkih) vodah, ki so pod močnim pritiskom globalnih sprememb. Da bi razumeli, kako lahko te globalne spremembe vplivajo na ekosisteme in ljudi, smo izvedli metaanalizo obstoječe literature, ki kvantificira ekosistemske storitve sladkovodnih školjk. Na splošno so bili učinki avtohtonih vrst pomembnejši in bolj pozitivni kot učinki tujerodnih vrst školjk. Vendar naše ugotovitve postavljajo pod vprašaj splošne predpostavke o velikih vplivih sladkovodnih školjk na alge in stanje voda ter opozarjajo na nevarnost ekstrapolacije opažanj med različnimi ekosistemi.
Delo je rezultat sodelovanja v EU COST akciji Conservation of freshwater mussels: a pan-European approach (CONFREMU), CA18239. Prispevek je objavljen v reviji Limnology & Oceanography.
Uporabljaš svoj pametni telefon za občansko znanost?
Podaj svoj odgovor na naslednji povezavi:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSe4SIoUC_3-E-xdgPcT1dRFsvJJJ7M5pOQmBTomVNnnfMp-JQ/viewform
ali skeniraj QR kodo!
Vprašalnik je namenjen zbiranju informacij o uporabi mobilnih aplikacij, s katerimi zbiramo biotske ali okoljske podatke v Sloveniji za namen znanstvenega raziskovanja. Preučujemo, kako se udeleženci ukvarjajo s temi aplikacijami, kaj jih motivira, da jih uporabljajo, in zakaj se morda odločijo, da jih prenehajo uporabljati.
Bodite del raziskave tudi vi!
Sladkovodne školjke zahodne Palearktike
V reviji SCIENTIFIC DATA smo objavili podatke o razširjenosti sladkovodnih školjk zahodnega dela palearktične zoogeografske regije. Delo je rezultat sodelovanja v EU COST akciji Conservation of freshwater mussels: a pan-European approach (CONFREMU), CA18239.